V Sloveniji imamo visoko in močno progresivno davčno obremenitev dela, ki pa je primerljiva z drugimi primerljivimi državami. To se vsekakor pozna pri plači oz. neto znesku, ki ga zaposleni mesečno dobijo na svoj transakcijski račun. Navzgor odstopamo le pri obdavčitvi najvišjih plač, saj nimamo socialne kapice (omejitve plačevanja socialnih prispevkov). Tako so prejemki nad pet ali deset tisoč evri dokaj močno obdavčeni, in sicer dobi upravičenec le tretjino zneska, ostalo prejme država.
Pri teh ocenah lahko hitro pozabimo na dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov še z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) in z davki na premoženje. Glede na plačilo vseh navedenih davkov skupaj pa lahko ugotovimo, da davčne stopnje vseeno niso tako progresivne, temveč celo regresivne. Ljudje z nižjimi prejemki (nižje neto plače) namreč večji del svojih prihodkov namenijo za potrošniško blago, pri čemer plačajo polni davek, premožnejši pa za potrošnjo namenijo manjši del svojih prejemkov, večji del prihodkov pa namenijo za naložbe ali varčevanje. Sploh za kapitalske dohodke pa je značilno, da so nižje obdavčeni kot dohodki iz dela in ker te dohodke prejemajo predvsem ljudje iz zgornjega dela lestvice (najbogatejši), se jim povprečna davčna stopnja dodatno znižuje.
Računovodje morajo zatorej pri obračunu plač izhajati iz bruto bruto plače zaposlenega, ki jo ima le-ta določeno v kolektivni pogodbi. Bruto bruto plača je namreč strošek delodajalca za enega zaposlenega. Iz te bruto bruto osnove ne nato pri obračunu plač za davke del zneska odvzame bruto plači zaposlenega, del pa k davkom prispeva delodajalec. Zato morajo računovodje dobro poznati vse postavke plače, slediti spremembam zakonodaje in pravilno obračunavati plače. Za pomoč lahko vedno prosijo davčnega svetovalca.
Obdavčitev dela in potrošnje
Ko govorimo o davkih, navadno mislimo na obdavčitev plač (to so t. i. direktni davki). Ti davki obsegajo:
- socialne prispevke (za zdravstvo in pokojnino), ki so sorazmerni z bruto plačo (te prispevke se deloma odštejejo od bruto prejemka, deloma pa jih plačuje podjetje),
- ter dohodnino, kjer je lestvica obdavčitve progresivna, torej višanje stopenj z višanjem prejemkov.
Davki na potrošnjo so potem takem indirektni davki. Tu so stopnje obdavčitve odvisne od vrste blaga in zato vse kupce (potrošnike) enake.
Več preberite v članku na povezavi https://zabaven.net/koliko-so-obdavcene-slovenske-place-in-kako-se-to-odraza-pri-obracunu-plac/
Objave iz iste kategorije:
- Iščete računovodstvo Ljubljana?
- Kako pridobite DDV številko v Sloveniji kot tujec?
- Izbira poslovnega darila glede na obdarovanca
- Žago lahko tudi najamete
- Ugodne cene pošiljk in paketov